Izobraževanje na Filipinih: celovit vodnik
Izobraževanje na Filipinih je strukturiran in razvijajoč se sistem, zasnovan za zadovoljevanje potreb raznolikega prebivalstva. Trenutni okvir osnovnega izobraževanja je obvezen in zajema vrtec, osnovno šolo (1.–6. razred), srednjo šolo (7.–10. razred) in srednjo šolo (11.–12. razred). Ta celovita struktura je namenjena zagotavljanju temeljnega znanja in specializiranih veščin študentom v arhipelagu.
Upravljanje izobraževalnega prostora je razdeljeno med tri glavne vladne agencije. Ministrstvo za šolstvo (DepEd) nadzoruje osnovnošolsko izobraževanje. Komisija za terciarno izobraževanje (CHED) upravlja visokošolske ustanove. Dopolnjuje jih organ za tehnično izobraževanje in razvoj spretnosti (TESDA), ki ureja tehnično in poklicno usposabljanje. Javno izobraževanje je neposredno podprto s financiranjem nacionalne vlade.
Zgodovinski temelji filipinskega izobraževanja
Korenine učenja na Filipinih segajo v čas pred formalnim šolanjem. V predkolonialni dobi je bilo izobraževanje v veliki meri poklicno, pod nadzorom staršev ali strokovnjakov skupnosti. Znanje, vključno z medicinskimi praksami, nasveti skupnosti in kulturnimi pripovedmi, je bilo posredovano ustno prek pesmi, zgodb in plesov. Nekatere skupnosti so uporabljale avtohtoni sistem pisanja, znan kot Baybayin. Glavni cilji tega zgodnjega izobraževanja so bili vcepiti spoštovanje do Batale, poslušnost avtoriteti in zvestoba do klana.
Formalna izobrazba je prišla s špansko kolonizacijo, ki so jo upravljali predvsem verski redovi. Ti misijonarji so ustanovili prve šole in univerze, ki so se začele v 16. stoletju. Avguštinci so leta 1565 odprli župnijsko šolo v Cebuju, leta 1577 pa še frančiškane. Jezuiti so ustanovili Universidad de San Ignacio v Manili leta 1589, kar je pomenilo začetek formalnih visokošolskih ustanov v državi.
Sodobna izobraževalna krajina in vpis
Številke o vpisu kažejo na doseg izobraževalnega sistema. V šolskem letu 2022–2023 je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vpisanih več kot 28 milijonov dijakov. Na nacionalni ravni je bilo leta 2020 vključenih približno 32 milijonov učencev, starih od 5 do 24 let. Medtem ko so stopnje dokončanja osnovnošolskega in nižjega srednješolskega izobraževanja razmeroma visoke, izzivi ostajajo. Stopnje osipa in ovire za višje sekundarno in terciarno izobraževanje so še vedno velike, kar zlasti vpliva na študente z nižjimi dohodki.
Sistem omogoča različne učne poti. Alternativni učni sistem zagotavlja podporo mladim izven šole. Do leta 2023 1,6 milijona otrok, starih od 5 do 17 let, ni obiskovalo pouka, v alternativnem učnem sistemu pa je sodelovalo 640.000 mladih, ki niso obiskovali pouka. Zasebne šole ohranjajo avtonomijo pri oblikovanju kurikuluma, če se držijo obstoječih nacionalnih zakonov in predpisov.
Za krmarjenje po filipinskem izobraževalnem sistemu se morajo učenci in starši zavedati naslednjih ključnih komponent:
- Osnovna izobrazba je obvezna in zajema vrtec do srednje šole.
- Visokošolsko izobraževanje upravlja CHED, javne ustanove pa so razvrščene kot SUC in LCU.
- Sistem vključuje poklicno usposabljanje, ki ga nadzira TESDA.
Sedanja prizadevanja za izboljšanje dostopa do izobraževanja in kakovosti ostajajo osrednja pozornost za oblikovalce politik, saj država še naprej razvija svoj človeški kapital.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0